Kašelj in glasilke

Kašelj je bil v mojem otroštvu stalni spremljevalec. Imela sem ponavljajoče se bronhitise. Mami je bilo rečeno, da je možno, da bom postala astmatična. Redne obiske bolnišnice, ko me je vozila na “likalnik” imam še vedno v spominu. To je bila naprava, ki je bila najbrž v obliki likalnika, ki so jo položili na moj hrbet in se je tresla, da je na ta način spodbujala izločanje sluzi iz pljuč.

Dokler nismo nekega novoletnega popoldneva odšli voščit sosedu bioenergetiku. Ko je opazil moj dražeči kašelj, mi je položil roke ob telo in se z njimi počasi premikal od prsnega koša navzgor proti glavi. Čutila sem vročo energijo, kako se širi v moja lica in glavo. Tisto noč sem kašljala še bolj. Vendar po tisti noči nisem nikoli več imela težav s kroničnim kašljem, vedno sem se prehladila višje, “v nos”.

Mnogo let kasneje sem se prepoznala v opisu, ko sem v zadnjem poglavju knjige “Življenje je tvoje”, takrat popularne avtorice Louise L. Hay, prebirala seznam z opisi miselnih vzrokov telesnih bolezni.
Opis se je natanko skladal z mojim doživljanjem življenja takrat.

Težava: Bronhitis
Možni vzrok oz. miselni vzrok za bolezen: Nemirno družinsko okolje. Prepiri in kričanje. Včasih tihi spori.
Nova afirmacija oz. miselni vzorec: Mir in harmonija vladata v meni in okoli mene. Vse je dobro.

Sedaj imam v studiu vedno pri roki tudi njeno knjigo “Telo je tvoje”, kjer je ta seznam v še bolj razširjeni različici. Nikoli si teh afirmacij sicer nisem zares ponavljala, nekako ni delovalo zame. Všeč pa mi je pogledati na simptome bolezni tudi iz vidika, da lahko nekaj spremenim ali za začetek vsaj opazujem ali obstaja kakšna povezava z opisanim.

Pred kratkim sem, po tridesetih letih, spet veliko kašljala. Kar dva tedna skupaj in ne pretiravam, če rečem, da sem kašljala v razmaku na 30 sekund…utrujajoče!

Prijatelj, ki mi je pomagal z naravnimi praksami, ko sem imela pred sedmimi leti parezo facialis-vnetje obraznega živca, ko mi je za dva meseca nehala delovati leva stran obraza, je rekel:
” Saj veš, če bi te zadelo v koleno, ne bi nehala delat…”

Ker sem zaradi kašlja postala hripava, seveda nisem poučevala, niti pela. Tako sta mi bila ponovno podarjena dva tedna poglabljanja vase, izpraševanje o tem katera področja življenja potrebujejo prenovo…

Težava: Kašelj
Možni vzrok oz. miselni vzrok za bolezen: Želja, da bi zavpili svetu: “Opazite me! Prisluhnite mi!”
Nova afirmacija oz. miselni vzorec: Opazen sem in spoštovan. Ljubljen sem.

Ugotovila sem, da sem sama tista, ki se ne opazim in si ne prisluhnem. Da sama sebe ne upoštevam dovolj. Ne dovolim si počitka, ko ga telo/duh potrebuje. Ne hranim se z najboljšo hrano, s tisto, ki jo telo resnično potrebuje za optimalno delovanje.
Zdaj sem fizično že skoraj ok in po bolezni je moja naloga vpeljati majhne spremembe, ki jih je ozdravljenje prineslo.

Moj učitelj kitajske medicine je podal enostavno formulo.
Zdravje = bolezen + zavest
Bolezen spodbuja zavedanje, ki spodbudi delovanje v smeri ozdravljenja.

GLASILKE MED KAŠLJEM

Poleg osebne zgodbe, sem s tabo želela podeliti še uvid v to kaj se z našimi glasilkami dogaja med kašljem.

Glasilke so v tem zaprtem sistemu prsnega koša (prepona, pljuča, sapnik) na izhodu in so zato najšibkejši člen oz. so najbolj na udaru, ko se pogovarjamo o kašlju ali kakšnem drugem sunkovitem izdihu s pritiskom (kihanje, vriskanje/kričanje s čustvenim nabojem).

Ker je zunanja plast glasilk iz sluznice ali t.i. lamine proprie in je to bolj občutljiv del glasilk (v primerjavi z mišičnim delom glasilk), je tudi ta sluznica odvisna od notranjega vlaženja (preko rednega pitja tekočin, preko organov). Zunanje vlaženje preko inhalacij ni tako zelo učinkovito. Suhe glasilke so bolj podvržene poškodbam ob stikanju. Med kašljem je stikanja precej in to ne ravno nežnega.

Skratka, med pogostim kašljanjem, kjer pri izdihu hitrost zraka doseže od 60 do 480km/h to ni več hec.

Glasilki med sabo kar precej udarjata. Prva zaščita sluznice je izločanje sluzi in to doživljamo kot hripavost. Vsako tkivo, ki je podvrženo mehanski sili (udarcem) prej ali slej oteče, se zadebeli, otrdi, se vname…in to se je zgodilo tudi mojim glasilkam.

Tako vnete glasilke pa niso več elastične, nihajo slabše, pa tudi stik med njima ni več popoln. Izid je hripav ali prepihan zvok. Tak govor ali petje sta zelo otežena in zato je v tem obdobju priporočljivo glasovno počivanje ali t.i. molk 🙂

Če je govor nujen, govorimo tiho, nikakor pa ne šepetamo, saj je to za glasilke še večja obremenitev in še dodatno suši sluznico glasilk, kar jih naredi še bolj dovzetne za poškodbe ob stikanju.
Naše glasilke pa se stikajo lahko od 100 do 1500 krat v eni sekundi (petje višiih tonov, vzkliki) kar čas okrevanja še podaljšuje.